Leita ķ fréttum mbl.is

Bloggfęrslur mįnašarins, maķ 2016

Um fjölmišlalyddur ?

Žaš er ķ meira lagi ömurlegt žegar fjölmišlamenn fį Davķš Oddsson ķ vištal. Žaš viršist ekki skipta neinu mįli hverjir žeir eru. Žeir viršast ekkert vita hvernig žeir eiga aš vera ķ višmóti gagnvart honum. Žaš er engu lķkara en žeir séu skķthręddir viš hann og foršist eins og heitan eld aš spyrja hann aš einhverju sem gęti komiš illa viš hann. Ef žaš kemur fyrir aš žeir missa eitthvaš slķkt śt śr sér, draga žeir sem óšast ķ land og bišjast eiginlega aušmjśklega afsökunar. Hverskonar lyddur eru žetta eiginlega ?

Žaš ętti nś aš vera hęgt aš spyrja žennan mann aš żmsu og reyna aš fį fram svör, žvķ hver ętti nś aš vita meira um atburšarįsina sem leiddi til hrunsins en einmitt hann, sem öllu réš ķ landsstjórninni ķ hįlfan annan įratug žar į undan ? Į hans valdatķma geršist bókstaflega talaš allt sem orsakaši hruniš !

Hver setti okkur inn ķ forstofuna hjį Evrópusambandinu, hver seldi eša gaf bankana, hver seldi Sķmann - aš sögn til aš fjįrmagna hįtęknisjśkrahśsiš sem var alveg aš koma, hver setti okkur į strķšslistann alręmda o.s.frv. o.s.frv. Žaš er hęgt aš spyrja žennan lykilmann valdaheimsins fyrir hrun um ęši margt, en žaš er bara ekki gert. Žaš mį vķst ekki styggja gošiš !

Hvernig eru žessir fulltrśar fjórša valdsins, žessir mjög svo fjölvķsu menn į fjölmišlunum, eru žetta tómir vesalingar, er enginn žar sem getur talaš viš valdamenn eins og žeir geršu į sķnum tķma Ólafur Ragnar Grķmsson og Vilmundur Gylfason ?

Žvķlķkir rófuliša-rakkar og silkihanskasaušir eru žessir menn sem fara nś meš upplżsingakröfugerš fjórša valdsins fyrir hönd almennings ķ landinu. Žar viršist hver seppinn öšrum afleitari og gjamma bara ķ vissum tilfellum, žaš er aš segja žegar žaš er tališ óhętt !

Žaš mętti gera ansi laglega ritgerš um samskipti Davķšs Oddssonar viš fjölmišla og fréttamenn ķ gegnum įrin. Žaš hefur veriš venja hans aš valta yfir višmęlendur sķna ef žeir hafa ekki veriš reišubśnir til aš sleikja skósólana hans. Žannig byrjušu drottningarvištölin į Ķslandi.

Žaš voru ófį žau skiptin sem Davķš kom einn ķ fjölmišlažįtt til aš lżsa sķnum višhorfum og sinni sżn į mįlin. Enginn var ręstur śt til aš vera į annarri skošun og mynda žar lżšręšislegt mótvęgi. Nei, Davķš virtist kunna illa viš žaš žegar ašrir voru ekki sammįla og žaš var nįttśrulega lįtiš eftir honum aš hafa žar sķna hentisemi.

Davķš fór snemma aš tileinka sér žaš hįttalag aš įvarpa fréttamanninn meš nafni og skapa žannig einhverskonar persónulega nįnd. Sķšan hafa ašrir tekiš upp žann siš vegna žess aš žaš žótti virka svo vel.

Ef fréttamašurinn reyndi eitthvaš til aš vera beittur, en žaš kom stundum fyrir menn framan af, žį sagši Davķš sem svo: “ Jį, sumir sem žekkja ekki til mįla eru aš ķmynda sér žetta og hitt, en viš vitum nś betur !” Og fréttamašurinn varš eins og smjör og hefur lķklega sagt viš konuna sķna er hann kom heim, hafi hann veriš giftur :” Veistu hvaš, hann Davķš įvarpaši mig bara meš nafni !”

Frį ofurvaldsįrum sķnum hefur Davķš nįš žessum tökum og hann er greinilega ekkert aš sleppa žeim žó żmislegt hafi nś gefiš į bįtinn sķšan og trśin į leištogann mikla og sterka hafi nś oršiš fyrir drjśgum įföllum.

Sś ķmynd er ķ raun og veru farin ķ hundana žó sumir hangi į henni eins og hundar į roši. En žar er um aš ręša liš sem aldrei myndi taka sönsum eša beygja sig fyrir nokkrum stašreyndum, svo žvķ er ekki višbjargandi.

Og žaš mį aušvitaš hver liggja eins og hann bżr um sig, svo framarlega sem hann er ekki aš svķkja einhverjar skyldur sem honum hefur veriš trśaš fyrir. En fréttamenn hafa skyldur viš almenning og hafa nś oftast viljaš undirstrika žaš sérstaklega, og žegar žeir liggja hundflatir fyrir einhverjum valdamanni og smjašra jafnvel fyrir honum, eru žeir ekki aš framfylgja žeim skyldum eins og vera ber !

Hundsleg aušmżkt af slķku tagi į ekki aš žekkjast og Davķš Oddsson į ekki rétt į neinni sérmešferš vegna žeirra miklu valda sem hann hefur haft ķ okkar samfélagi į lišnum įrum. Žau völd hafa heldur ekki oršiš ķslenskri žjóš til farsęldar.

Viš Ķslendingar höfum lengst af tališ okkur eiga fullan rétt til žess aš vera frjįlsir menn ķ frjįlsu landi, en sś afstaša leggur okkur žį skyldu į heršar aš viš sżnum žaš ķ hugsun og verki aš viš séum žaš !

Fulltrśar fjórša valdsins eiga žar aš sżna gott fordęmi meš reisn og skeleggri framgöngu, ķ staš žess aš vera oft eins og lśpur og lyddur og žora ekki aš tala eins og tala ber !

 

 

 


Spjall um vęntanlegt forsetakjör !

 

Žaš hefur löngum virst erfitt fyrir marga sem notiš hafa

 

 valda aš draga sig ķ hlé. Nś hefur žaš gerst sem

 

sjaldgęft er, aš einn slķkur hefur gert žaš - aš lokum !

 

Ólafur Ragnar hefur dregiš framboš sitt til baka og sett

 

žaš aftur ķ gildi sem hann sagši um įramótin.

 

 

Žaš viršist sem svo, aš sį žrżstingur sem lķklega var

 

settur į hann af stušningsmönnum aš bjóša sig fram,

 

hafi ķ raun höfšaš meir til žess sem hann hefur tališ

 

skyldu sķna aš gera, en beinlķnis žess sem hann hefur 

 

langaš til.

 

Ólafur gerši grein fyrir žvķ ķ ašdraganda žess aš hann

 

dró framboš sitt til baka, aš staša mįla hefši breyst

 

meš žeim hętti aš reynslumiklir menn hefšu komiš 

 

fram sem vel vęru fęrir um aš axla žęr skyldur sem

 

forsetaembęttinu fylgdu og geta menn svo sem haft

 

żmislegt viš žį skošun aš athuga ķ sjįlfu sér, en žetta

 

sagši forsetinn frįfarandi hvaš svo sem hann meinti ķ

 

raun og veru.

 

Žaš mętti žvķ ętla aš Ólafi Ragnari hafi eiginlega ekki

 

litist sem best į žau framboš sem fram voru komin fyrir

 

frambošs-yfirlżsingu hans upp śr mišjum aprķl, og 

 

kannski er hann ķ žvķ ólķkur Sigurši Jónssyni sem eitt

 

sinn var hreppstjóri okkar Skagstrendinga, skynugur karl

 

og sérstęšur.

 

Siguršur benti į Jón Įskelsson nįgranna sinn į

 

Hólanesinu sem eftirmann sinn ķ starfi hreppstjóra, en

 

milli žeirra grannanna hafši žó veriš fremur fįtt. Jóni

 

žótti merkilegt aš heyra aš Siguršur hefši bent į hann

 

varšandi žetta og hugsaši meš sér aš lķklega vęri

 

karlinn skįrri en hann hefši haldiš.

 

Hann gerši sér žvķ ferš yfir til grannans til aš žakka

 

fyrir traustiš. Siguršur pķrši augun žegar hann heyrši

 

erindiš og sagši: “Hélstu aš ég vildi aš eftirmašurinn

 

yrši betri ?”

 

Svona geta nś višhorfin veriš breytileg en kannski er

 

Ólafur Ragnar ef til vill bara lķkur Sigurši hreppstjóra

 

og vonar eindregiš innst inni - eigin oršstķrs vegna, aš

 

eftirmašur hans į stóli forseta verši Davķš Oddsson !

 

 

Sumir frambjóšendur ķ žessum forsetakosningum hafa 

 

lįtiš liggja aš žvķ ķ fjölmišlum aš ašalįstęšan fyrir

 

litlu fylgi žeirra samkvęmt skošanakönnunum sé aš

 

žeim hafi ekki gefist tķmi til aš kynna sig. Žaš viršist

 

bśa nokkuš merkilegt sjįlfsįlit bak viš slķkar

 

skżringar,sem gefa žį ķ skyn aš fylgiš muni žjóta upp į

 

viš ef viškomandi nęr žvķ bara aš koma žvķ til skila 

 

hversu frįbęr hann er.

 

Og mašur spyr sjįlfan sig, hvernig getur žaš veriš aš

 

svo frįbęrir einstaklingar žurfi aš kynna sig fyrir

 

sinni litlu žjóš ? Atgervi žeirra ętti žį fyrir löngu aš

 

vera oršiš alžjóš kunnugt, skyldi mašur ętla !

 

Ķ eina tķš var tališ aš ekki myndu bjóša sig fram ašrir

 

einstaklingar til forsetakjörs hérlendis en žeir sem

 

žegar vęru oršnir žjóškunnir af ferli sķnum og störfum.

 

Nś er sżnilega öldin önnur. En aušvitaš mega allir bjóša

 

sig fram, hvort sem žeir eru žekktir eša ekki, en

 

afleitt er žó alltaf ef lżšręšiš er notaš meš žeim hętti

 

aš veriš sé aš grafa undan žvķ og allt aš žvķ fķflast

 

meš žann rétt sem žaš gefur mönnum.

 

Tķminn lķšur og žaš bżšur alltaf breytingum heim. Nżir

 

menn koma į svišiš og žannig į žaš aš vera.

 

Gamlir vendir sem löngu eru hęttir aš sópa eiga aš lśta

 

žvķ lögmįli sem tķmanum fylgir og vķkja fyrir nżjum.

 

En žaš er nś žetta sem ég minntist į hér ķ upphafi, žaš

 

er svo erfitt fyrir marga sem notiš hafa valda – aš

 

vķkja. Slķkir menn vilja koma aftur og aftur, ķklęddir

 

nżju og nżju gervi. Žeir birtast kannski sem

 

borgarstjórar, formenn flokka, žingmenn og rįšherrar,

 

jafnvel forsętisrįšherrar, svo verša žeir kannski

 

sešlabankastjórar og hver veit hvaš. Allt vilja žeir

 

verša og viršast sumir hverjir kosta kapps aš safna

 

vegtyllum fram ķ blįan daušann.

 

Žaš er jafnvel reynt aš hśkka sér einhver völd löngu

 

eftir aš flestallir eru bśnir aš fį sig fullsadda af svo

 

valdagķrugu einstaklingsframtaki og sjį lķtiš gott viš

 

žaš, enda hafa įvextirnir oft veriš žannig aš óbragšiš

 

eitt situr eftir.

 

Žaš veršur žvķ aš segjast eins og er, aš žegar fréttist

 

af ótilteknu framboši stóšst Enginn Allrason ekki mįtiš

 

og orti smįkvęši žaš sem hér fer į eftir. Enginn er

 

lķklega aš orša žar nokkuš sem margir gętu tekiš undir

 

og žaš heilshugar.

 

 

Gleypugangurinn

 

 

Tignarstöšu stóra eygir,

 

stķfur sér ķ slaginn fleygir

 

karl meš höfuš hallt.

 

Samt meš hroka hįtt sig reigir

 

hann og meš žvķ nįnast segir:

 

“Verša vil ég ALLT

 

 

Žjóšin undrast žessa takta

 

žar sem valdagręšgin rakta

 

birtist sjśk ķ sér.

 

Suma žyrfti vel aš vakta,

 

vilja žeir ķ öllu blakta

 

į viš heilan her !

 

 

Ekki mį žaš endurvekja

 

er allan jöfnuš kżs aš hrekja

 

og ber ķ sįrin salt.

 

Heft sé mannsins frama frekja,

 

ferilinn žarf ekki aš rekja.

 

Verši hann aldrei ALLT !

 


Ķslenska gręšgin !

 

Heimurinn hefur kynnst mörgum slęmum hlutum sem hafa veriš afleišingar af óheilbrigšu framferši og endaš į veršskuldašan hįtt – meš skömm og skaša !

Į sķšustu įrum hefur ķslensk peningagręšgi sannarlega skoraš hįtt ķ žeim efnum og nżjustu birtingarmyndirnar af žeirri gręšgi hafa sżnt sig meš bżsna ljótum hętti ķ žvķ hvernig feršamenn viršast aršręndir til hins ķtrasta žegar žeir koma til landsins.

Ķsland sem kynnt er fyrir heiminum sem hiš hreina og óspillta nįttśruland, reynist stundum allt annaš žegar feršamennirnir eru komnir hingaš. Žį er žeim selt vatn į flöskum į hóteli ķ höfušborginni vegna žess aš kranavatniš er sagt svo eitraš og hęttulegt. Hvernig getur svona hįttalag fariš saman viš ęrlega hluti og hvernig er hęgt aš hegša sér svona gagnvart öšru fólki ?

Öll veršlagning hękkar og hękkar stöšugt ķ krafti gręšginnar og allir sem vilja meira og meira eru aš byggja hótel og gistiheimili śt um allt land til aš fį hlutdeild ķ gróšanum sem alltaf į aš vaxa. Įętlanir hljóša upp į stöšuga aukningu feršamanna į nęstu įrum, enda mį engin įętlun hljóša upp į annaš !

Žaš mį enginn vara viš eša skemma veislufagnašinn, ekki frekar en hérna um įriš žegar allt fjįrmįlahyskiš fór į žankeyrslu meš žjóšfélagiš śt og sušur og nįnast til andskotans ķ gręšgisferš óvissunnar !

Einstaklingsframtakiš viršist rótast ķ žessum mįlum į fullu og sjįanlega undir žekktri višmišunarreglu: “Gróšinn til okkar, kostnašarlišir sem mest į rķkiš !”

Af hverju er ekki hęgt aš fara meš skynsemi ķ mįlin ? Af hverju žarf alltaf aš miša allt viš hįmarksgróša og helst meira ? Af hverju žarf aš reyta blóšfjašrirnar af öllu sem viš komum nįlęgt, hver mjólkar kśna žegar hśn er dauš ? Hver hagnast į slķku žegar til lengdar er litiš ?

Hvernig var meš sķldina foršum žegar hśn stakk af śr veislunni ? Hvernig var meš verslunaręvintżrin ķ Dublin, Edinborg, St. Johns og vķšar, žegar Ķslendingar komu ķ stórhópum žangaš til aš versla vegna hins hagstęša vöruveršs ? Į fįum įrum steig veršiš svo aš įvinningur varš aš lokum lķtill sem enginn. Allir vildu gręša į Ķslendingunum og kaupmenn viškomandi borga fóru aš okra hver öšrum meira į ķslensku kśnnunum svo višskiptin drógust saman og fjörušu śt aš mestu.

Gręšgi er aušvitaš vķšar til en į Ķslandi en af hverju žurfum viš aš vera svo grįšugir aš žaš sé haft į orši vķša um lönd, talaš um litla, grįšuga Ķsland ?

Nś hefur verslunardęmiš snśist viš og nś vilja Ķslendingar sżnilega okra į feršamönnum eins og žeir frekast geta og hvernig mun žaš enda ? Žaš viršist hvergi um aš ręša neina marktęka višleitni til aš miša višskiptin viš hóflegan arš. Žaš er bara botnlaus gręšgi ķ spilinu og pśra aršrįn ķ gangi. Nišurstašan veršur žvķ óhjįkvęmilega eins og ķ öllum hlišstęšum dęmum.Feršamenn fara aš įtta sig į žvķ aš Ķsland er aš verša eitt dżrasta land ķ heimi og okriš žar svo mikiš aš žaš fer aš virka ķ vaxandi męli sem óyfirstķganleg fyrirstaša žeirrar įnęgju sem fólk getur annars haft af heimsókn til landsins.

Blóšsuguašferšin gengur aldrei til lengdar !

Sś tķš mun žvķ koma aš feršamenn munu heldur kjósa aš feršast eitthvaš annaš en til Ķslands, žeir munu velja sér nżja įfangastaši žar sem heilbrigšari višskiptahęttir eru virtir.

Okur virkar į sama hįtt og ofveiši. Mišin tęmast og ekkert aflast. Ętlum viš įfram aš fara fram meš žeim hętti ķ feršamįlunum - aš hin gefandi lind žorni upp ?

Hverskonar hugsunarhįttur er žaš sem drottnar svona yfir afkomendum fólks sem var heišarlegt og nęgjusamt og gestrisiš ķ lišnum tķma ? Viš erum žvķ fólki til skammar meš žessu gręšgisfulla framferši og kunnum bersżnilega ekki lengur aš taka į móti gestum meš višeigandi geršarbrag og almennilegheitum og hófstilltri žénustu !

Žetta žarf aš breytast og žvķ fyrr žvķ betra, įšur en žjóšfélagiš situr uppi meš hótel og gistiheimili śt um allt, risavaxiš móttökukerfi fyrir tśrista, skuldsett ķ botn, en enga feršamenn, enga gesti !

Žeir verša žį farnir annaš, į einhverja žį staši žar sem tekiš er į móti žeim meš öšru og betra hugarfari en ķslenskri gręšgi !

 


Žjónum ekki žeim sem vilja eyša okkur !

Žaš er ljóst aš samtķminn hefur bśiš sér til įkvešinn rétttrśnaš og žaš mitt ķ allri hinni fjįlgu umręšu um brżna naušsyn skošanafrelsis og fordómaleysis. Framleišandi žessarar rétttrśnašarhyggju samtķmans er og hefur veriš sjįlfskipuš menningarelķta sem er altekin mikilmennsku eigin menntunar og telur sig žvķ hafa fullkomnar hęfnisforsendur til aš standa fyrir allt aš žvķ heilagri forręšishyggju.

Rétttrśnašur žessarar menntamafķu snżst žvķ um skošanir og hvaš fólki į aš leyfast aš ašhyllast og hvaš ekki. Žetta er sem sé nż śtfęrsla į skošanakśgun sem smellpassar viš hręsni samtķmans ķ žeim efnum. Stór hluti af žessum rétttrśnašar-skošunum tengist aš sjįlfsögšu fjölmenningar-hugmyndafręšinni sem hefur tröllrišiš Vesturlöndum sķšustu įratugina og leitt fólk inn ķ andlegt tómarśm rótleysis žar sem enginn getur įtt heima til lengdar !

Til hvaša gagns er langskólamenntun manna fyrir samfélagiš žegar hśn viršist skorša žį alfariš viš skakkar myndir ? Til hvers er menntunin žegar hśn fęr menn til aš kalla žaš vķšsżni sem ķ sannleika er žröngsżni ? Til hvers er menntunin žegar hśn fęribandaframleišir lęrša asna sem draga sķšan samfélagiš śt ķ keldur og foręši hęttulegra og óžjóšlegra refilstiga ?

Af hverju fęr mannsandinn ekki aš vera frjįls fyrir valdbošum pólitķsks pįfadóms sem birtist ķ gervi valdaklķku sem hleypur stöšugt frį einni villunni til annarrar, en žykist žó alltaf standa fyrir hinum eina og sanna rétttrśnaši ? Af hverju vill slķkt dekurfólk samfélagsins drepa nišur allar žjóšlegar įherslur og einblķna į einhvern fjölžjóšlegan hręrigraut sem alstęša lausn į vandamįlum mannkynsins ? Hversvegna gerir slķkt fólk sig aš lifandi brśarsporšum innrįsar annarra siša ķ eigiš land og leggur žar allt menningarframlag lišinna kynslóša eigin žjóšar aš veši ?

Er žar um aš ręša heilažvott eša heimsku – eša er einfaldlega um andlega uppgjöf aš ręša ? Kannski eru sumir į žvķ aš prófa eitthvaš nżtt žó žaš žżši aš žvķ sem įšur var ķ gildi sé varpaš į haugana og engin leiš verši eftir į aš höndla žaš aftur ? Hver veit, veröldin er į fleygiferš og sį sem rśllettunni stjórnar hlżtur aš vera meš klaufir, horn og hala, eftir framvindunni aš dęma !

Rétttrśnašarfólkiš, menningarelķtuklķkan, talar mikiš um frišsama mśslima, jafnvel aš islam sé hugtak yfir friš ? Žaš talar um umburšarlyndi og kęrleika gagnvart fólki sem gerir meš einum eša öšrum hętti kröfu til žess, allt frį fyrstu kynnum, aš žś hegšir žér ķ samręmi viš siši žess og gildismat. Žś įtt aš leggja allt žitt fram ķ žess žįgu en žaš į ekki aš koma meš neitt žar į móti. Ef žś gerir ekki eins og rétttrśnašur fjölmenningarinnar bżšur, ertu stimplašur rasisti, fordómafullur, žröngsżnn og menntunarlaus og öllu žvķ til skammar sem gott getur talist !

Innflytjendur hafa nįš aš skapa sér mikla og sterka įróšursstöšu meš tilstyrk fjölmenningarafla innan fjölmišla og ķ stjórnmįlaflokkunum. Žaš hefur skapaš hroka ķ mörgum žeirra sem er leiš fylgja hvar sem hśn birtist ķ fari manna. Žaš żtir undir kröfugerš af žeirra hįlfu sem er ekki ķ neinu samręmi viš ešlilega mįlsmešferš. Žaš hefur sżnt sig į margan hįtt ķ tślkun žeirra į žeim réttindum sem žeir telja sig hafa ķ landi sem žeir hafa ekki lagt neitt til į neinn hįtt. Samt sem įšur įlķta žeir sig eiga margskonar kröfurétt til lķfsgęša žar !

Žetta aškomna fólk telur sig alls ekki žurfa né eiga aš samlagast sišum žess lands sem žaš er komiš til, hvort sem um Ķsland er aš ręša eša önnur vestręn rķki. Žś įtt samt aš bjóša žvķ inn į žitt heimili, inn ķ stofu žar og leyfa žvķ alfariš aš rįša žar öllu, annars veršur žś stimplašur eins og aš framan greinir. Stór hluti žessa fólk er ekki aš koma til aš ašlagast heldur gerir žaš kröfu til aš viškomandi landsfólk ašlagist žvķ og margir telja sig verša aš gera žaš.

Žeir eru nefnilega hreint ekki svo fįir sem hafa lįtiš kefla sig og mślbinda į undanförnum įrum af ótta viš aš fį į sig fordómastimpilinn. Skošanafrelsiš er nś ekki meira en žaš aš rétttrśnašarkrafan żtir žvķ nįnast ķ kaf. Žeir sem vilja mynda sér sjįlfstęš višhorf og lįta ekki segja sér fyrir verkum eru litnir fjandsamlegum augum, af algęsku-elķtunni sem situr ķ fķlabeinsturni rétttrśnašarins, og taldir spilla fyrir framgangi frišar og samstöšu. Žaš er žvķ reynt aš brennimerkja žį meš hverjum žeim hętti sem talinn er til žess fallinn aš gera žį skašlausa mįlstaš „hinna syndlausu réttrśnašarsinna“ !

Fjölmenningar-hugmyndafręšin sem er einn skelfilegasti vitleysisgangur sķšari tķma, er ķ raun ekkert nema tilręši viš öll žau gildi sem byggja sķn višmiš į žjóšlegum grunni. Žar kemur fram enn ein birtingarmyndin į gošsögninni um Babelsturninn. Žar heyrist gamli söngurinn um aš allir eigi aš standa saman, vera saman og vinna aš einhverju saman, – eins og til dęmis žvķ aš byggja turn upp ķ skżin !

En eins og löngum įšur veršur draumsżn samvinnunnar ekki lokanišurstašan ķ žessari fölsku fléttu. Žaš sem gerist og hefur veriš aš gerast, er aš žeir sem koma śr hinum mśslimska trśaröfgaheimi inn ķ okkar vestręnu samfélög eru aš breyta okkar heimi meš sķnum sišum og sķnu framferši. Og um leiš og žaš gerist krefjast žeir ķ sķfellu umburšarlyndis af okkar hįlfu gagnvart slķku framferši um leiš og žeir hundsa okkar gildi og sżna žeim enga viršingu ķ neinu.

Žannig hefur hin svokallaša fjölmenning virkaš, aš hśn hefur oršiš eitt drżgsta tęki mśslima til aš islamisera vestręn samfélög og grafa undan evrópskum mannréttindagildum. Į nęstu įrum mun fjölmenningar-hugmyndafręšin afhjśpa sig enn frekar sem ein lęvķsasta birtingarmynd įrįsarstefnu gagnvart žjóšmenningum evrópskra landa. Žar hafa margir žjónaš blindandi žeim öflum sem žeir aldrei myndu žjóna meš fullri sjón.

Verjum įlfuna okkar svo aš hśn skapi okkur įfram žau heimkynni sem viš viljum bśa viš !


Höfundur

Rúnar Kristjánsson
Höfundur er húsasmiður og býr á Skagaströnd.

Eldri fęrslur

Nóv. 2018
S M Ž M F F L
        1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30  

Heimsóknir

Flettingar

  • Ķ dag (19.11.): 4
  • Sl. sólarhring: 17
  • Sl. viku: 180
  • Frį upphafi: 190783

Annaš

  • Innlit ķ dag: 2
  • Innlit sl. viku: 104
  • Gestir ķ dag: 2
  • IP-tölur ķ dag: 2

Uppfęrt į 3 mķn. fresti.
Skżringar

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband