Leita ķ fréttum mbl.is
Embla

Pęlingar vegna valdaskiptanna ķ Frakklandi !

 

Nżkjörinn forseti Frakklands Emanuel Macron flżtti sér til Berlķnar strax og hann hafši tekiš viš embęttinu. Hann žurfti žar trślega aš hitta óformlegan yfirbošara sinn, Angelu Merkel, kanslara Žżskalands, en eins og allir vita er Žżskaland voldugasta rķkiš ķ Evrópu-sambandinu og ręšur žar mįlum mikiš til nśoršiš. Žaš kann žvķ aš fara svo aš menn fari aš tala um Stór Žżskaland į komandi įrum !

 

Žaš sem Žjóšverjum tókst ekki aš vinna meš vopnavaldi ķ tveimur heimsstyrjöldum, hefur žeim nś mikiš til tekist aš höndla meš yfirburšum ķ fjįrmįlalegri getu į evrópskum vettvangi. Forustuhlutverk žeirra ķ mįlum Vestur Evrópu er nś óumdeilanleg stašreynd.

Frakkar sem ķ upphafi voru aš jöfnu viš Žjóšverja, eša jafnvel öllu heldur taldir ķ ašalforustu Evrópu-sambandsins, hafa dregist mikiš aftur śr žeim og hafa oršiš aš sętta sig viš žaš ķ stöšugt auknum męli vegna pólitķskrar vangetu forustumanna sinna og efnahagslegra žrenginga heimafyrir.

 

Žaš er eflaust beiskur biti fyrir Frakka aš una stöšugt vaxandi valdastöšu Žżskalands innan Evrópu-sambandsins, en kannski skiptir žaš ekki svo miklu mįli fyrir hinn nżkjörna forseta žeirra sem er vķst mikill Evrópusambandssinni. Hugur hans er žvķ kannski fullt eins mikiš bundinn viš Brussel og Parķs og kannski er hann tilbśinn til žess aš taka sérstakri tryggš viš Berlķn vegna hollustu sinnar viš Brussel ?

 

Įstęšan fyrir śtgöngu Breta śr Evrópu-sambandinu kann aš vera sś aš hluta til, aš žeim hugnist ekki sś staša sem žar er komin upp viš vaxandi forręši Žżskalands !

Sś var tķšin aš utanrķkisstefna Breta mišašist viš žaš aš ekkert eitt rķki réši öllu į meginlandinu. Žeir įttu hreint ekki lķtinn žįtt ķ aš žar héldist žaš sem žeir köllušu jafnvęgi og žaš jafnvęgi varš aušvitaš aš vera žeim žóknanlegt.

En Bretar hafa nś um langa hrķš bśiš viš slaka leištoga og žegar forustan heimafyrir er léleg veršur oft žrautarįšiš aš skrķša ķ žaš skjól sem bošiš er upp į.

Žaš kom hinsvegar nokkuš fljótt ķ ljós aš Bretar fundu  sig ekkert sérlega vel viš stórboršiš ķ Brussel. Žeir nįšu žvķ aldrei aš samlagast hįvaldaklķkunni žar og voru žar stundum eins og ljóti andarunginn !

 

Frakkar hafa löngum fundiš sig nokkuš ķ andstöšu viš Breta og umsagnir sumra hįttsettra franskra pólitķkusa hafa stundum opinberaš nokkra andśš į grönnunum handan sundsins, sem žykja oft nokkuš stķfir og stiršbusalegir ķ samskiptum. Žį hafa įtt žaš til aš falla orš um “lousy cooking “ og fleira ķ ergelsi samskiptanna. Frakkar hafa lķka sem Bretar bśiš viš frekar lélega leištoga ķ seinni tķš og žaš hefur sett mark sitt į stöšu žeirra !

 

En mešan bresk og frönsk višhorf voru meira og minna aš takast į ķ hinum żmsu mįlaflokkum, viršast Žjóšverjar hafa getaš ķ mestu rólegheitum siglt fram śr žeim sem afgerandi forustužjóš aš völdum ķ Brussel. Og nś er svo komiš aš Bretar hafa sagt sig śr klśbbnum og Frakkar hafa veriš aš skrśfa sig dįlķtiš upp ķ fżlu śt af hinum mjög svo breyttu valdahlutföllum, sem hafa dregiš śr vęgi žeirra į rįšstjórnar-svišinu ķ Brussel !

Fróšlegt veršur žvķ aš sjį hvernig hinn nżi forseti žeirra kemur til meš aš taka į mįlum gagnvart žvķ forręši Žjóšverja innan Evrópu-sambandsins sem er stašreynd ķ dag !

 

Emanuel Macron er raunar nįnast óskrifaš blaš, og jafnvel žó nżstofnašur flokkur hans vinni góšan sigur ķ komandi žingkosningum, er vandséš hvernig hann geti unniš Frakkland upp śr nśverandi stöšu til meiri vegs og viršingar į žeim tķma sem hann ętti aš hafa til žess. En žaš mun allt koma ķ ljós hvernig honum tekst til !

 

Ķ stašreyndaljósi Sögunnar mį hinsvegar telja žaš nokkuš ógnvekjandi hvernig nżir menn geta komist til valda, mjög svo skyndilega, óreyndir og nįnast óžekktir. Hętt er viš aš meš slķkum hętti geti komiš fram menn sem enginn vildi hafa į valdastóli žegar til lengdar léti !

 

Aldrei er žaš vęnt til vinnings ķ gęfusóknarmįlum, aš fólk stökkvi į eitthvaš sem enginn veit hvaš er og kjósi óžekktu stęršina bara vegna žess aš ašrir valkostir séu taldir svo slęmir. Slķkt hefur stundum haft illar afleišingar svo ekki sé fastar aš orši kvešiš !

 

Atgervi žeirra žjóšarleištoga sem kastljós fjölmišla beinist helst aš um žessar mundir er ķ besta falli mjög umdeilanlegt. Viš getum talaš um żmsa ķ žvķ sambandi og kannski er nęrtękast aš benda į žaš sem kalla mętti embęttisleg óreišumįl hins nżja forseta Bandarķkjanna. Hann viršist eiga erfitt meš aš höndla hlutverkiš sem hann tók aš sér og žar į sżnilega margt eftir aš gerast enn og valda titringi vķša į nęstunni !

 

Og raunar er žaš svo, aš žegar litiš er yfir žann söfnuš sem hér um ręšir, fer ekki hjį žvķ aš Angela Merkel kanslari Žżskalands viršist vera meš hęfari leištogum nś um stundir og kannski er žaš svo. Hinsvegar er žaš lķka sżnilegt aš ašrir leištogar veita henni ekki sérlega mikla samkeppni ķ žeim efnum !

 

Fróšlegt veršur aš sjį hver framvindan veršur ķ Vestur Evrópu og Bandarķkjunum hvaš žetta varšar ķ komandi tķš !


Um misnotkun į hugtökum !

 

 

Žegar sišferšilegir męlikvaršar eru ekki lengur metnir sem skyldi, og mannfrelsiš viršist aš stęrstum hluta skilgreint śt frį réttindum til sišleysis, fer ekki hjį žvķ aš almennt skyn į gildi hins góša raskast frį žvķ sem įšur var. Allt žarf sķna undirstöšu og žegar engin slķk er til stašar, standa menn ekki į neinu og sökkva ķ svikafen sjįlfskaparvķtanna !

 

Fegurš er eitt af žvķ sem flestallir hafa lofaš ķ aldanna rįs og er vissulega jįkvętt fyrirbęri, en į okkar tķmum er tjįning manna um fegurš oršinn vitnisburšur um brenglaš hugtaka-višhorf žar sem talaš er um hluti sem eru t.d. sagšir ógešslega fallegir !

Aš sjįlfsögšu getur ekkert sem er ķ rauninni fagurt um leiš veriš ógešslegt og žašan af sķšur er ešlilegt aš nota neikvętt hugtak sem aukna įherslumeiningu į jįkvętt hugtak. Slķk tjįning er žvķ vottur um ruglingslega og uppreisnarkennda hugsun !

 

Eftir sķšustu įramót sagši einn helsti handboltamašur žjóšarinnar ķ vištali ķ fjölmišlum, um Frakka fyrir leikinn 21. janśar : “ Žeir mega vera meš jįkvęšan hroka, žeir hafa efni į žvķ, žeir hafa unniš fyrir žvķ !”

 

Žetta žótti mér undarlega męlt. Ķ fyrsta lagi er jįkvęšur hroki ekki til. Hroki er alltaf neikvęšur. Aš tala um aš menn hafi efni į žvķ aš sżna hroka er einkennilegur framsetningarmįti og segir kannski meira um persónuleika žess sem višhefur slķk ummęli en žaš sem hann er aš tala um. Žaš vinnur heldur enginn fyrir žvķ aš fį aš vera meš hroka. Slķkt framferši er engum manni til įvinnings og sérhver mašur tapar į žvķ aš višhafa hroka. Sagan sżnir okkur žaš gegnumsneytt žó fęstir vilji draga réttan lęrdóm af reynslunni og sama ferliš endurtaki sig ę ofan ķ ę !

 

Hroki er ķ rauninni höfušsynd og hinar gömlu forréttindastéttir sem višhöfšu hann sem ótępilegast į öldum įšur, töpušu stöšu sinni fyrst og fremst vegna hrokafullrar framkomu sinnar viš ašra og einkum žį sem undir žį voru settir. Aš lokum fengu žeir sem yfirgangurinn bitnaši į meira en nóg og geršu uppreisn og byltu plįgunni af sér og tóku völdin - en fóru svo žegar tķmar lišu sjįlfir aš sżna öšrum hroka !

 

Mašurinn viršist alltaf eiga ķ vandręšum meš sjįlfan sig og žaš į ekki hvaš sķst viš žegar hann er ķ sķfelldri uppreisn gegn Skapara sķnum og öllum žeim höfušreglum sem skilaš geta honum trśveršugu og tilgangsrķku lķfi !

 

Žeir sem hafa viljaš halda ķ hrokann hafa notaš alllengi annaš orš sem segja mį aš hafi veriš silkisaumaš utan um hrokaferliš og žį er talaš um stolt !

Stoltiš sem dulbśiš hrokahugtak er hugsaš til žess aš virka į alla į jįkvęšan hįtt, og gerir žaš reyndar oft – einkum žó žegar žaš er notaš į vęgari stigum umręšu. Menn segjast vera stoltir af sķnum, stoltir af žessu og hinu og žar fram eftir götunum !”

En hvar endar stoltiš, žaš sem kalla mį grķmuklętt hrokaferli, og hvar tekur žaš grķmulausa viš, veit žaš nokkur ?

 

Og hvernig er hugsunarlegri stöšu mįla komiš žegar menn eru farnir aš tala um jįkvęšan hroka ? Er žaš ekki skżr įbending um ótrausta hugtaka-undirstöšu og vöntun į sišlegum męlikvarša, sem er reyndar tķmanna tįkn ķ hinum hįtt uppspennta og allsrįšandi nśtķma ?

 

Hvenęr byrjaši slķkur hugtakaruglingur, var žaš kannski žegar menn fóru ķ kvenréttindabarįttunni aš tala um jįkvęša mismunun ? Eiga menn eftir aš fjalla į sama hįtt um jįkvęša grimmd, jįkvętt ofbeldi, jį, og jafnvel jįkvęša naušgun ?

 

Hvar getur rangsnśinn skilningur į réttum hugtökum, sem hlżtur aš valda sįlarlegu undirstöšuleysi, endaš annarsstašar en ķ sjįlfheldu sišleysunnar ?

 

Viš žurfum aš skilja hugtökin sem viš notum og beita žeim rétt ķ mįli okkar meš žeim hętti aš žau séu jafnan į hreinu og aušskilin – bęši okkur sjįlfum og öšrum - eftir inntaki sķnu !

Žannig višhelst ekki hvaš sķst rétt undirstaša undir heilbrigt samfélag !

 

 

 

 

 

 


Andi vorsins

 

 

 

Mjśklega um landiš lęšist lķkt og kisa aš mśs,

vorsins andi vęngjašur og vildistķšarfśs.

Brįšum mun hann bjóša öllum bjart og opiš hśs !

 

Brįšum mun hann leiša lķfiš létt ķ glešidans,

vaxta af krafti ķ verkum öllum vilja sérhvers manns.

Ekki bregst aš örvast getur allt ķ veldi hans !

 

Ekki bregst aš upp hann vekur allra manna žor,

žeir sem voru žungstķgir fį žar sķn léttu spor.

Erfitt vęri įriš hvert ef aldrei kęmi vor !

 

Erfitt vęri allt į lķfsins ęvistunda för

ef viš sęjum seint og illa sólskinsdaga kjör.

Voriš okkur veitir best hin vonarhlżju svör !

 

Voriš er ķ vitund okkar valin sólartķš,

eftir vetur aftur skķna yndisljósin blķš.

Nįttśran meš nżjum blóma nęrir žjóšarlżš !

RK


Aš tortķma eigin arfleifš !

Žaš eru kannski ekki margir sem spyrja sjįlfa sig žeirrar spurningar ķ dag:

Hvernig veršur ķslenskt samfélag eftir 50 įr, meš sama skeytingarleysi og hefur veriš sżnt aš undanförnu gagnvart žeim gildum sem gert hafa okkur Ķslendinga aš žjóš ?

 

Kröfur augnabliksins, meš nįnast allsrįšandi efnishyggju aš leišarljósi, gera žaš aš verkum aš fęstir huga aš žvķ sem į eftir kemur. En viš erum mešal annars aš smķša framtķšina meš žvķ sem viš gerum ķ dag. Viš erum aš leggja grunn aš žeim ašstęšum sem börnin okkar koma til meš aš bśa viš. Og spurningin er – gerum viš žaš meš įbyrgš og fyrirhyggju ?

 

Nei, sķšur en svo ! Viš mišum allt viš įvinning augnabliksins og hiršum lķtiš sem ekkert um afleišingar žess framferšis, til lengri tķma litiš. Og slķk afstaša til žess sem verša į er ekki til heilla. Meš žeim sofandahętti gagnvart farsęld barna okkar og eftirkomenda ķ framtķšinni, sem viš erum aš leggja grunn aš meš įbyrgšarlausum athöfnum okkar ķ dag, erum viš aš stefna mįlum til tortķmingar hamingju žeirra og lķfsfrišar !

 

Af hverju segi ég žaš ? Jś, vegna žess aš Ķsland getur oršiš meš sama įframhaldi vķgvöllur eftir nokkra įratugi. Žaš getur komiš aš žvķ aš vopnin verši lįtin tala vegna žess aš žeir sem bśa žį ķ landinu eigi ekki lengur samleiš. Gjįrnar sem skapašar hafa veriš verši ekki lengur brśanlegar og er žį ekki frišurinn śti og fjandinn laus ?

 

Hverjir erfa landiš meš sama įframhaldi ? Žaš eru ekki bara feršamenn sem flęša inn ķ landiš. Žeir fara aftur, en žaš flęšir margt inn ķ landiš sem fer ekki aftur og mun setja mark sitt į framtķš mįla hér og ef til vill meš žeim hętti sem fęstum okkar kynni aš hugnast. Žurfum viš ekki aš hafa einhverja stjórn į žvķ fyrir hverju er sįš ?

 

Svokölluš fjölmenning endar alltaf meš žvķ aš einhver hópur nęr rįšandi stöšu og fer aš rįšskast meš ašra hópa ķ krafti žeirra yfirrįša. Žį veršur fjölmenning sannarlega ekki lengur slagorš dagsins. Fjölmenningar-kenningin um aš öll dżrin ķ skóginum eigi aš vera vinir gengur ekki upp. Dżrin ķ skóginum verša aldrei vinir til lengdar. Rįndżrin sjį sér leik į borši žegar vęršin leggst yfir ķbśa skógarins, vęrš sem er fölsk og undanfari žess aš allur frišur veršur endanlega rofinn !

 

Hverjir hafa nżtt sér fjölmenningar-bošskapinn ? Sjį žaš ekki allir sem vilja sjį ? Eru žaš ekki žeir hinir sömu sem eru aš leggja undir sig evrópska arfleifš ķ skjóli žessarar įróšurs-blekkingar sem allt of lengi hefur višgengist ķ įlfunni okkar ?

 

Žaš hefur alltaf veriš nóg af mönnum hérlendis sem annarsstašar, sem hafa veriš fśsir til aš semja viš skollavaldiš og fulltrśa žess. Slķkir menn vilja svo - eftir gerša blekkingarsamninga, koma rķšandi į hvķtum hesti ķ hlašiš sem sjįlfskipašir riddarar frišar og eindręgni og – fjölmenningar ! O žį segja žeir aušvitaš - af męrš og mikilmennsku - eins og Chamberlain foršum :” Sjį,ég fęri yšur friš um vora daga !”

Og sķšan žegar feigšarvęršin hefur sigiš į mannskap meš luktar sjónir og flestir eiga sér einskis ills von, skellur óvešriš į meš öllum sķnum žunga og drepandi dómi !

 

Hvaš kennir sagan okkur ? Af hverju viljum viš aldrei lęra af henni ? Af hverju höldum viš alltaf aš nżtt mannkyn hafi fęšst ķ mešförum rķkjandi kynslóšar, aš allt sé oršiš breytt og blessun yfir öllu ?

Jį, žegar viš ęttum aš geta séš, jafnvel meš hįlfluktum augum, aš viš žręšum sömu villusporin, aftur og aftur og gerum sömu mistökin ę ofan ķ ę og viršumst ekki hafa lęrt nokkurn skapašan hlut ?

 

Var Hitler ekki kosinn til valda meš lżšręšislegri kosningu, héldu ekki um 13 milljónir žżskra kjósenda aš hann myndi koma mįlum ķ betra lag, jafnvel žó ekkert raunhęft benti til žess ? Er ekki nżbśiš aš kjósa mann til einnar mestu valdastöšu ķ heiminum ķ svipašri trś, žó enginn viti hvaš sį mašur stendur fyrir og hefur ķ raun aš geyma, og er žegar farinn aš ganga valdaskeišiš ķ žokuhringjum eigin žankafars ?

 

Hvar er viskan ķ hinni upplżstu samtķš ? Hvar er hin andlega forusta, hvar skilar hin hįlofaša menntun sér ķ raunverulegri umhyggju fyrir mannlķfinu ? Ķ yfirgnęfandi hlutfalli er aukiš menntunarstig ašeins notaš sem sterkari višspyrna til hęrri launa !

Žar viršist engin hugsjón til stašar fyrir sam-mannlegum markmišum, ašeins hrokafull sjįlfselska og peningagręšgi į mismunandi hįu stigi !

 

Enda mį spyrja, ef allt į aš vera ķ himnalagi eins og sumir segja, hversvegna stašreyndirnar tali allt öšru mįli ? Hversvegna žęr tala um veröld į hverfanda hveli, um vistkerfi sem eru aš hrynja, um lönd full af mengun og višbjóši, žar sem ekkert marktękt er veriš aš gera til aš snśa óheillaferlinu viš ?

 

Žaš vantar alla forustu til góšra verka. Allir eru aš hugsa um sjįlfa sig og enginn vill bera įbyrgš į žvķ sem er aš gerast eša kosta žar neinu til – allra sķst spillt og skammsżn stjórnvöld um heim allan !

 

Af hverju eru nś göngur farnar til stušnings vķsindastarfi ķ heiminum ? Er žaš ekki vegna žess aš nišurstöšur vķsindamanna um hrikalegt įstand umhverfismįla hafa veriš hundsašar vegna žess aš žęr gera of miklar kröfur til manna lķtilla sanda og sęva, žeirra stjórnmįlamanna sem eru vķšasthvar viš völd ?

 

Ętlašir valdamenn rįša augljóslega ekki viš hlutverk sķn sem žjónar almennings og svķkja skyldur sķnar hver sem betur getur. Žar meš vilja žeir koma pólitķskri spennitreyju į vķsindalega hugsun svo hśn verši žeim leišitöm og undirgefin !

Og žeir sem vilja ekki hlżša žeim og kjósa aš segja žaš eitt sem žeir vita satt og rétt mega bśast viš aš verša sveltir og fį ekki fé til vķsindarannsókna sinna !

 

Umhverfissóšarnir alręmdu sem stjórna aušhringum žessa heims, standa enn sem fyrr aš tjaldabaki og toga žar ķ strengjabrśšur. Žeir eru į fullri fart - meš ósešjandi gręšgi sinni - ķ žvķ vķtisverkefni - aš breyta heimkynnum mannkynsins į žessari jörš ķ eitrašan, heilsuspillandi verustaš, žar sem į endanum enginn getur lifaš !

 

Žaš žarf ekki kjarnorkustyrjöld til aš eyšileggja heiminn ! Žaš mį gera žaš til fulls meš žeim hętti sem veriš er aš gera og allt of margir neita stašreyndum og sżnast vilja fljóta sofandi aš endanlegum feigšarósi !

 

Til hvers hefur sś lķfsbarįtta veriš hįš sem menn hafa stundaš ķ žessum heimi okkar, ķ gegnum aldirnar, ķ sveita sķns andlits ? Aušvitaš til žess fyrst og fremst aš skila sem best af höndum mannlegri frumskyldu, aš byggja undir nęstu kynslóš, aš fęra žeirri kynslóš, kynslóš barna okkar, ķ hendur kyndil lķfsins, kyndil frišar og frelsis !

Og hvernig gerum viš žaš best ? Meš žvķ aš žoka góšum mįlum fram til betra gengis og varšveita heimili okkar – jöršina !

 

Hvar eru gömlu göturnar ? Höfum viš endanlega tżnt žeim ? Žurfum viš ekki aš leita žęr uppi, endurreisa hin gömlu gildi, gera žau fersk ķ huga rķsandi kynslóšar og bjarga žessum hrynjandi heimi okkar frį sjįlfskaparvķtinu mikla, hinni yfirvofandi glötun ?

Hvers er verkefniš – ef ekki okkar ?

 

 


Hverjir eiga aš ašlagast hverjum ?

 

Fyrir skömmu var greint frį žvķ ķ fréttum sjónvarps aš ķslenskur kvikmynda-geršarmašur hefši fylgst meš lķfi innflytjenda-fjölskyldu hér sķšastlišin 15 įr. Fjölskyldan sem er austan śr heimi ętti aš vera oršin sęmilega hagvön hér eftir allan žennan tķma og žannig nokkuš samgróin žjóšfélagshįttum !

 

Ķ ljós kom hinsvegar ķ vištalinu aš tala žurfti viš fjölskylduföšurinn į ensku. Žegar spurt var śt ķ žaš, var kvikmyndageršarmašurinn meš skżringuna į hreinu. “Viš höfum veriš svo léleg ķ žvķ aš kenna žeim ķslensku !”

 

Jį, viš erum vķst alltaf sek um aš vanrękja žetta og hitt gagnvart innflytjendum. Viš eigum nefnilega samkvęmt fjölmenningar-forskriftinni aš ašlagast žeim og žeirra sišum, kynnast matarmenningu žeirra og öllum lķfshįttum, taka viš žessu og hinu śr žeirra fyrra umhverfi. Annars erum viš bara ekki almennilegt fólk !!!

 

Ķ slķku višhorfi felst fjölmenningarkenningin, sį mikli vįgestur Vesturlanda, meš sitt óžjóšlega inntak. Žaš er sem sagt ętlast til žess aš viš Ķslands börn meštökum žaš sem stašreynd, aš okkar ķslenska menningarframlag sé ķ raun einskisvirši į móti öllu žvķ sem aš okkur sé rétt ķ hinum umfangsmikla hręrigraut allra menningarstrauma !

 

Og žaš fólk sem vill sér ķ lagi auglżsa aš žaš sé besta fólk ķ heimi, fordómalaust, vķšsżnt og velhugsandi, žaš knśsar fjölmenninguna ķ draumsęrri veruleikafirringu !

 

En hin raunsęja spurning er, hverjir eru aš flytja til hverra ? Er žetta fólk ekki aš koma hingaš til aš verša žįtttakendur ķ okkar samfélagi ? Af hverju žurfum viš aš ašlagast sišum žess samfélags sem žaš hefur kosiš aš yfirgefa eša flżja frį ? Af hverju eigum viš stöšugt aš stķga fleiri og fleiri skref til móts viš žarfir žess, žegar fyrir liggur aš žaš viršist margt hvert hafa sįralķtinn įhuga į žvķ aš ašlagast okkur - til dęmis – meš žvķ aš lęra mįliš okkar, žetta įstkęra, ylhżra ?

 

Žaš liggur ljóst fyrir aš sį innflytjandi sem byrjar į žvķ aš lęra mįliš okkar, tekur į žvķ lykilatriši ašlögunar sem opnar honum flestar leišir ķ samfélagslegu tilliti. Margt hefur žvķ veriš ķ boši til aš aušvelda žį leiš. Ég veit ekki betur en žaš hafi veriš haldin fjölmörg nįmskeiš į okkar kostnaš til aš kenna žessu aškomna fólki ķslensku. Mešal annars hefur verkalżšshreyfingin komiš žar aš mįlum !

 

En į sama tķma er veriš aš gera żmislegt sem męlir beinlķnis gegn žvķ aš fólk leggi sig fram viš aš lęra mįliš. Žvķ hvaša žörf er į žvķ fyrir žetta fólk, nefnum til dęmis Pólverja, aš lęra ķslensku, žegar ASĶ sendir varla frį sér bękling öšruvķsi en žar fylgi meš fullur texti į pólsku !

 

Svo žegar spurt er varšandi fólk sem hefur veriš hér ķ fimmtįn įr, af hverju žaš tali ekki ķslensku, žį er svariš, “ viš höfum veriš svo léleg ķ žvķ aš kenna žvķ ķslensku ?

 

Žegar žetta fólk kemur til landsins, er Rauši krossinn og żmsir ašrir į eilķfum handahlaupum ķ kringum žaš, aš śtvega allt sem vantar, hśsnęši, innanstokksmuni, atvinnu og annaš. Žaš er vķst ekki vandamįl meš hśsnęši nś til dags į Ķslandi, aš minnsta kosti ekki ķ svona tilfellum. En af hverju er žessi hundraš prósent skeining alltaf višhöfš og alltaf ķ fullum gangi ?

 

Į žetta fólk ekki aš verša ašilar aš samfélaginu į jöfnum forsendum viš okkur hin ?

Į žaš aš njóta forréttinda og eigum viš aš gera okkar besta ķ žvķ um alla framtķš aš žvķ lķši žannig hér aš žvķ finnist žaš aldrei hafa fariš aš heiman ?

 

Og hvaš žį um okkar žjóšarheim, eigum viš kannski engan rétt til žess aš vilja rękta hér įfram ķslenskt samfélag į okkar eigin forsendum, aš eiga hér okkar lķf ķ ķslensku menningarumhverfi, į ķslenskum heimilum, žar sem ķslenskt mįl er virt og talaš ?

 

Snżst žessi fjölmenningar-įrįtta um žaš fyrst og fremst aš afžjóša fólk, aš lįta žaš vanrękja sinn garš og sękja ķ ašra garša eftir öllu žvķ sem gefa į lķfinu gildi ?

Og hverjum er slķkt ķ hag og hvaš hefur komiš śt śr žvķ annaš en žjóšfélagslegur glundroši og stefnuleysi, meš tilheyrandi vöntun į borgaralegu öryggi ?

 

Žaš er vissulega fagnašarefni, aš nś er aš koma ķ ljós aš fólk um alla Evrópu er aš įtta sig į hlutunum og hiš žjóšlega višhorf er aftur į uppleiš. Fjölmenningarfarsóttin er aš missa tökin og heilbrigš sjónarmiš eflast nś meš degi hverjum. Viš allar ešlilegar ašstęšur mį nefnilega ganga śt frį žvķ aš žjóšmenning sé góš menning !

 

Ķ mķnum huga er žaš ljóst mįl, aš žeir sem gerast innflytjendur hér eiga aš samlagast ķslensku žjóšfélagi. Žeir geta engar réttmętar kröfur gert um aš allt hér samlagist žeim og eltist viš žeirra siši. Žaš hlżtur aš vera hvers og eins Ķslendings aš meta žaš fyrir sig hvaš hann vill gera og hvaš hann vill ganga langt ķ žeim efnum !

 

Valdboš og žrżstingur aš ofan, frį stjórnvöldum, varšandi slķkt er ekkert nema lögleysa gagnvart öllu lżšręši og bein skeršing į frelsi manna til aš taka eigin įkvaršanir. Yfirvöld hér hafa margsżnt aš žau eru af lakasta tagi hvaš žetta snertir, enda viršist sem žeim sé ķ raun lķtiš annt um gott jaršsamband viš žjóšarviljann !

 

Almennt talaš er traust til rįšamanna hér svo lķtiš aš žaš er ķ sjįlfu sér mikiš įhyggjuefni ķ žjóšlegum skilningi. Žaš er vont fyrir alla žegar slķk staša er uppi !

 

Žaš skal af žessum og öšrum įstęšum undirstrikaš hér, aš stjórnvöld okkar hafa engan rétt til aš ausa śt fjįrmunum skattborgara žessa lands ķ sķfelldan stušning og endalausa ašstoš viš innflytjendur, įn beinnar heimildar frį almenningi ķ kosningalegu tilliti. Ķ žvķ felst ekkert nema umbošslaus skattheimta !

 

Innflytjendur til landsins eiga aš ašlagast ķslensku samfélagi fyrir eigiš framtak og vilja, ķ staš žess aš vera stöšugt - ķ einu og öllu - žiggjendur allskyns fyrirgreišslu, į kostnaš okkar – borgara žessa lands !

 

Viš Ķslendingar höfum aldrei samžykkt aš hér skuli fjölmenning leysa af hólmi žjóšmenningu okkar, enda vęrum viš ekki lengur Ķslendingar ef viš hefšum gert žaš, heldur žaš sem aumast er –  sjįlfskapašir žjóšleysingjar ķ žjóšleysulandi !


Ertu aš lįta ferma žig vegna gjafanna ?

Orš biskups Ķslands ķ ręšu um pįskana voru athyglisverš og bentu skżrt į įkvešin mein ķ okkar samfélagi. Biskup talaši um skort į trausti eftir hruniš og sagši svo aš ķ mörgum fjölmišlum vęru fermingarbörn spurš – vissulega meš takmarkašri tillitssemi - hvort žau vęru aš fermast vegna gjafanna ?

 

Jafnframt varpaši biskup fram žeirri spurningu hvort ekki mętti alveg eins spyrja hins sama varšandi afmęli, brśškaup og annaš. Af hverju skyldi žaš ekki vera gert ?

Af hverju eru fermingarbörn lįtin fį žessa skothrķš į sig įr eftir įr ?

 

Jś, skżringin er ķ rauninni ósköp einföld og hśn er sś, mešvituš eša ómešvituš, aš veriš er aš gera lķtiš śr kristinni trś, veriš er aš koma höggi į hana meš öllum žeim ógušleika sem tķšarandinn bżr yfir.

Uppreisnarandinn gegn žvķ sem hreint er og gott hefur alltaf veriš fyrir hendi og ekki sķst ķ nśtķmanum. Hann beinist aš žvķ aš brjóta nišur öll žau ölturu sem menn hafa kropiš viš fram til žessa og mannssįlin į ekki aš eiga sér neitt athvarf sem veitt getur henni friš !

 

Žaš er undarlegt hvaš mörgum viršist annt um aš spilla žvķ sem ašrir eiga af žvķ sem gefiš getur sįlarfriš. Žaš er eins og hugsun margra einskoršist af vilja til aš eyšileggja mįl fyrir öšrum, ekki sķst heilög mįl og andleg, aš hindra aš ašrir njóti einhvers sem žeir sjįlfir vilja žó alls ekki njóta. Uppreisnarfullt mannsešli lżsir sér einmitt žannig, enda žaš afl aš baki sem knżr fyrst og fremst į meš slķkt !

 

Žegar fermingarbörn svara lķtilsviršandi spurningu meš žvķ aš segja aš žau trśi į Guš, vandast mįliš greinilega fyrir žann sem spyr. Žaš er vķst einmitt žaš sem ętlast er til aš žau segi ekki. Aš jįta trś į Guš er aušvitaš žaš sem sķst į aš fį aš koma fram sem svar viš fyrirspurn sem er aš fiska eftir efnislegum įvinningi !

 

Trślaus fyrirspyrjandinn vill žį lķklega helst segja: “ Hvernig geturšu trśaš į Guš, žaš er svo gamaldags og vitlaust ?” En hann veršur enn sem komiš er aš lįta sér nęgja aš hugsa žaš. Nišurrifs-starfsemin ķ žessum efnum er sem betur fer ekki fullkomnuš žó hśn sé langt komin. Enn er ljós į żmsum stöšum – ķ żmsum sįlum !

 

En samt er andi efnishyggju og andlegs óhreinleika oršinn allt of fyrirferšarmikill ķ žjóšlķfi okkar. Žaš er eins og flestar sįlir ķ landinu séu oršnar andlausar aurasįlir og allt sé metiš til veršs. Mammonsdżrkunin er komin į mjög hęttulegt stig žegar svo er komiš og margir nįlgast žau brautarskil ķ lķfi sķnu sem lokaš geta alfariš į möguleika afturhvarfs !

 

Saklaus fermingarbörn fį ekki friš fyrir įgangi žeirra sem viršast vilja svipta žau sakleysi sķnu, vilja taka alla helgi frį mikilvęgri athöfn og setja į hana yfirbragš efnislegrar gręšgi. Mega ekki einu sinni börnin fį friš meš sinn hreinleika ?

Erum viš bśin aš gleyma žeim alveg sem sagši fullur af kęrleika: “ Leyfiš börnunum aš koma til mķn, varniš žeim eigi, žvķ aš slķkra er himnarķki !”

 

Sjįum viš ekki muninn į žeim oršum og žvķ sem žeir segja, sem sendir eru af öšrum anda, öšru og andstęšu sęši, og segja viš sakleysiš: “ Ertu aš lįta ferma žig vegna gjafanna ?”

 

Hvenęr ętlum viš aš vitkast og fara aš hegša okkur aftur eins og kristiš fólk ķ kristnu landi ?


Lįt oss ekki leišast ķ freistni !

Vķša eru žżšingaskekkjur slęmar og geta valdiš misskilningi, žó kannski hvergi eins og žegar žęr eiga sér staš ķ texta Biblķunnar. Žegar um enskan texta er aš ręša žykir mörgum best aš nota King James Version (KJV) frį 1611 vegna žess aš allar sķšari tķma žżšingar žykja yfirleitt lakari og fjarlęgari frumtextanum. Žaš segir kannski sitt um žaš hvernig stašiš er aš mįlum į žessu sviši.

Og žaš veršur aš segjast eins og er, aš ekki viršast ķslenskar žżšingar Biblķunnar hafa batnaš ķ seinni tķš, enda fęrast žęr sżnilega žvķ lengra frį frumtextanum og skilningi hans sem žęr verša fleiri. Mannlegur mennta og fręšaskilningur viršist aukast einhliša į kostnaš hins andlega og trśarlega skilnings. Viš slķka stefnubreytingu gagnvart textanum og innihaldi hans hlżtur śtkoman aš verša į žann veg aš śtžynna efniš og gera žaš merkingarminna.

Tķšarandinn spilar žar aušvitaš lķka inn ķ mįliš, žvķ eftir žvķ sem hann veršur sišlausari er dregiš śr įherslum varšandi žį breytni sem skilar sér ķ agašra og löghlżšnara samfélagi. Dęmin eru mörg sem sżna hvernig į er haldiš ķ žessum efnum.

Ķ raun og veru er žaš svo aš Gušs Orši veršur aldrei komiš til skila meš réttum hętti nema Andans fylltir menn fjalli um textann. Faglegt réttindafólk ķ mįlfręši og mįlskilningi į heimsins vķsu getur veriš fullkomlega andlaust gagnvart texta sem hefur gušlegan bošskap fram aš fęra og spillir žvķ mįlum meira en lķtiš žó žaš telji sig vera aš skżra allt betur en įšur var gert - ķ krafti lęrdóms sķns !

Tökum dęmi : Eitt af nöfnum Satans er Freistarinn, hann sem freistar, hann sem leišir fólk afvega, hann sem fęr fólk til aš gera annaš en samviska og heišur bżšur. Ķ Jakobsbréfi er hinsvegar vķsaš til Gušs sem žess sem freistar ekki nokkurs manns. Samt er Faširvoriš flutt žannig aš viš bišjum Guš aš leiša okkur ekki ķ freistni !

Rétt žżšing śr frumtextanum er hinsvegar önnur, žar erum viš aš bišja Guš aš lįta okkur ekki leišast ķ freistni. „ Lįt oss ekki leišast ķ freistni“ vęri lķklega nęst lagi žżšingarlega. Viš erum aš bišja Guš aš vernda okkur fyrir žeim freistingum sem kunna aš sękja aš okkur, svo viš föllum ekki fyrir žeim !

Tökum annaš dęmi meš hlišstęša villutślkun: Ķ Biblķužżšingunni frį 1912 segir ķ 22. kafla 1. Mósebókar „Eftir žessa atburši reyndi Guš Abraham“ sem er einmitt žaš sem geršist. En ķ yfirlżstri „endurbęttri og lęršari žżšingu“ frį 1981 er textinn oršinn svohljóšandi: „Eftir žessa atburši freistaši Guš Abrahams !“

Žį er Guš sem sagt oršinn freistari eins og sįlnaóvinurinn og žżšingin oršin fullkomin andstęša viš Jakobsbréfiš sem og Oršiš ķ heild. Žannig fer vandvirkni ķ vinnubrögšum aftur og žessvegna eru fyrri žżšingar Biblķunnar yfirleitt réttari og betri en žęr sķšari. Meš hverri nżrri śtgįfu hefur Oršiš nefnilega veriš žynnt śt ķ samręmi viš rķkjandi višhorf sem rįšast mešal annars af lękkandi sišagildum samtķmans og fólk fyllt Andanum kemur žar hvergi nęrri. Tślkunin į andans fylltu efni er eingöngu oršin mįlvķsindaleg og veršur žvķ oft aš efnislegu rugli !

Fólk sem er menntaš ķ mįlvķsindum getur sem fyrr segir veriš algerlega trślaust og grįšupakkaš inn ķ skriftlęrša efnishyggju. Hvernig į slķkt fólk aš geta fjallaš um gušlegan texta, algerlega ónęmt fyrir žvķ sem Andinn talar ?

Ķ raun og veru viršist sérhver krafa um enduržżšingu į Biblķunni koma fram į grundvelli žess aš fęra žurfi textabošin til samręmis viš tķšarandann. Mönnum finnst textinn lķklega stinga samviskuna žar sem breytni žeirra er oršin meš žeim hętti aš hśn dęmir sig ķ gegnum Oršiš !

En sannleikurinn er sį aš Biblķan hefur ekki fjarlęgst samfélag manna heldur hefur samfélag manna fjarlęgst Biblķuna. Mannleg breytni hefur sagt skiliš viš kenninguna og vitnisburšinn. Og hvaš hafa menn tekiš til bragšs gagnvart ę augljósari merkjum um žaš. Žaš er reynt aš brśa gjįna meš žvķ aš žynna śt bošskap Oršsins og gera hann skašlausan eins og sagt er og žar meš nįnast merkingarlausan !

Og žaš er margt aš varast. Ķ ritningarlegum efnum žarf sem vķšar aš stżra milli vantślkunar og oftślkunar. Alltaf eru til einhverjir sem vilja tślka hlutina śt frį eigin sérgęsku-sjónarmišum. Žaš į ekki hvaš sķst viš žegar trśmįl eru annarsvegar. Žeir sem fara fram meš trśarleg öfgasjónarmiš eru žannig aš vinna hlišstętt eyšileggingarverk og žeir sem žynna śt merkingarlegt gildi Oršsins. En Ritningin sjįlf segir aš menn eigi aš reyna hlutina og halda žvķ sem gott er !

Ef viš ętlum aš ganga lķfsveginn meš žaš fyrir augum aš rata heim, til eilķfs samfélags viš Skapara okkar, veršum viš aš gęta aš vöršunum og vegvķsunum sem okkur hafa veriš gefnir ķ Ritningunni. Fęrum žvķ ekki žęr vöršur til meš röngum og śtžynntum žżšingum og snśum ekki vegvķsunum viš. Verum minnug žess aš enginn ratar rétta leiš žegar villa er viš völd !

Höfum žaš ķ huga og hjarta aš Orš Gušs er vegvķsir hverjum žeim sem vill rata heim og handbók lķfs og ljóss fyrir mannssįlina !

Glešilega pįska !


Žegar menn geta ekki andaš lengur, žį hvaš ?

 

Um heiminn allan hrópiš gengur,

hróp sem alla skašar.

Blessun ekki ķ boši lengur,

bölvun ein til stašar !

Brot į öllum lķfsins lögum

lķkt og ferli ķ glępasögum.

Skilar sér aš skuldadögum

skömm sem glötun hrašar !

 

Į Sušurnesjum hefur komiš ķ ljós sem vķšar aš sambżli fólks og verksmišja sem spśa frį sér hęttulegum efnum er eitt af žvķ sem ekki gengur. Ešlileg lķfsskilyrši verša fyrir skaša og kostnašur viš lagfęringar į slķkum mįlum er oftast žaš sem allir įbyrgšarašilar reyna aš komast hjį og enginn vill greiša. En žaš aš fį aš lifa ķ óspilltu andrśmslofti er lķfsnaušsynlegt mannréttindamįl um alla jörš !

 

En Sušurnesjamįliš er samt ekki stórt mišaš viš žaš sem er aš gerast vķša um heim. Syndir fešranna eru aš koma fram ķ sķfellt skżrara ljósi. Skżrsla Alžjóša heilbrigšismįla-stofnunarinnar frį žvķ ķ september 2015 lżsir hręšilegu mengunar-įstandi ķ fjölmörgum borgum heimsins og žaš versnar stöšugt !

 

Įbyrgšarleysi ķ efnaišnaši varšandi mengunarvarnir ķ verksmišjum og hvernig menn hafa um langt skeiš fariš aš žvķ aš losa sig viš hęttulegan śrgang eru lķklega höfušįstęšur žess hvernig komiš er.

Stórfyrirtęki og yfirvöld hér og žar hafa į undanförnum įratugum stundaš žaš ķ stórum stķl aš losa sig viš hęttuleg efni meš sem minnstum tilkostnaši og afleišingarnar af žvķ samviskulausa framferši koma sķfellt betur ķ ljós !

 

Hver veit t.d. hvaš fenin ķ Florida hafa aš geyma eša stóru vötnin ķ Bandarķkjunum og bara vötn og fen um veröld alla. Svo viš tölum nś ekki um heimshöfin og daušagildrurnar sem žar hafa veriš lagšar og beinast nś gegn tilvist mannkynsins !

Hvaš į eftir aš koma ķ ljós į nęstu įrum, žegar syndir fešranna ķ žessum efnum fara aš afhjśpa sig ķ ę rķkari męli og skerša lķfsskilyrši manna um alla jörš ?

 

Nżlega hafa vötn viš borgina Bangalore ķ Indlandi fariš aš loga og jafnvel er tališ aš tilvistarstašan ķ žeirri borg verši oršin žannig um 2025 aš ekki verši unnt fyrir fólk aš lifa žar. Žaš er hryllilegt aš hugsa til žess hvaš skammsżni og gręšgi manna geta valdiš miklum skaša og er umrędd borg eitt dęmi af fjölmörgum um žaš !

 

Eitt sinn var žetta Vatnaborgin fagra og nįttśrufar og umhverfi stórbrotiš, en nś eru vötnin kringum borgina og ķ borginni hinsvegar oršin svo menguš aš žaš kviknar ķ žeim og śrgangur og allskyns višbjóšur er um allt. Daušur fiskur liggur žar ķ hrönnum og heilbrigt vistkerfi viršist endanlega aš brotna nišur ! Hvernig slökkva menn vķtiselda sem loga ķ vötnum ?

 

Samkvęmt skżrslu Heilbrigšis-stofnunarinnar eru 13 af 20 mest mengušu borgum heimsins ķ Indlandi og žó er Bangalore ekki talin ķ žeim hópi. Mengunarįstandiš ķ Nżju Delhi er jafnvel tvöfalt verra en ķ Beijing žar sem žaš hefur nś ekki žótt gott og žęr eru farnar aš verša allnokkrar borgirnar sem eru beinlķnis oršnar lķfshęttulegur verustašur fyrir žį sem bśa žar. Skeytingarleysi yfirvalda er og hefur veriš meš ólķkindum varšandi žessi mįl vķša um heim og mįl aš linni !

 

Ķ Sušur-Kóreu og ķ Japan er įstandiš slęmt ķ helstu išnašarborgunum og sama mį eiginlega segja um allan hinn išnvędda hluta heimsins. Ķ mśslimaheiminum vķšasthvar er įstandiš mjög slęmt og umhverfismįl ķ sérlega vondu fari. Alls stašar hafa menn veriš aš hugsa um hįmarksgróša og hvergi sinnt umhverfismįlum af neinni įbyrgš og nś fer aš koma aš skuldadögunum !

 

Jöršin er aš verša baneitruš ruslakista fyrir tilverknaš žeirra valda-ašila sem hugsa ekki um neitt nema aš hįmarka aušsöfnun sķna į kostnaš lķfsins. Ef ekki veršur gagngerš breyting į višhorfum innan tķšar erum viš öll į kolsvörtum glötunarvegi og börnin okkar erfa engan heim til aš lifa ķ !

 

 

 


Ham-skipti Óttarrs Proppé eša hvaš ?

 

Žaš er kunnara en frį žurfi aš segja aš sį sem ętlar sér aš halda sķnum hlut gagnvart helblįu ķhaldi žessa lands veršur aš halda sér ķ talsveršum ham. Og žegar um tvöfalt ķhald er aš ręša er trślega enn meiri žörf į žvķ aš vera ķ ham !

 

Žetta skilur Óttarr Proppé lķklega manna best. Hann er žekktur af žvķ aš vera ķ ham og ef til vill tekst honum – žrįtt fyrir félagsskapinn - aš tryggja börnum landsins bjarta framtķš og betri lķšan – meš žvķ aš vera virkileg ham-hleypa į verši ķ heilbrigšisrįšuneytinu !!!

 

Žó aš gera megi rįš fyrir aš ętlašar hugsjónir Óttarrs Proppé sverji sig ekki beinlķnis ķ takt viš Engeyjarįherslur hinna rķkisstjórnarforkólfanna, er lķklegast aš nś um stundir sé veriš aš leiša hann inn ķ žaš ferli aš lęra aš ganga ķ takt viš žį. Žaš gęti nefnilega oršiš talsveršur hamagangur į stjórnarheimilinu, ef umręddur Óttarr reynir žar aš standa į žvķ sem hann telur kannski sitt sérumboš !

 

En žó aš hann reyni žar aš hamast eitthvaš er nokkuš vķst aš hann kemst ekki langt ef hinir bossarnir leyfa žaš ekki. Hann vegur einfaldlega ekki svo mikiš ķ heildarvigt valdsmįlanna ķ kringum rķkisstjórnina aš honum veršur aš öllum lķkindum nokkuš aušveldlega haldiš innan leyfilegra marka žar.


Hann situr žar ķ žeirri sśpu sem hann hefur kokkaš sjįlfum sér og getur engum öšrum um kennt ef illa fer aš blįsa um hann. Varla mun Björt framtķš heldur verša ęst ķ kosningar į nęstunni, žar sem stęrstur hluti žeirra sem kusu klśbbinn telur sig lķklega žegar illa svikinn og viršist žaš reyndar gilda um Višreisn lķka !


Samt er žaš svo meš ķhaldiš, aš žó aš žaš kafkeyri sig išulega ķ verndarmįlum allra handa sérhagsmunagęslu, skżtur žaš alltaf upp rassinum aftur og flżtur į falsi frošunnar. Svo žó aš Višreisn fįi brįtt sķna endanlegu kafkeyringu og hętti aš vera til er nįnast vķst aš uppreisnarlišiš žar hleypur aftur inn ķ skjóliš hjį ķhaldi eitt og fęr žar fyrirgefningu synda sinna į išrunarsamkomu blįmóšunnar ķ Valhöll !


En hvaš skyldi hamgosinn okkar gera viš sķna komandi kafkeyringu, žegar tiltrśin er horfin og hann og Björt og Björt framtķš hafa aš įliti kjósenda engu skilaš žrįtt fyrir hamslaus tilžrif – aš eigin mati ? Ekki veit ég žaš, en hygg žó aš žį muni sumir illa fį hamiš vonbrigši sķn !


En eins og til aš halda upp į valdatöku žeirra fręndanna Bjarna og Bensa eftir įramótin, kom nżtt og glęsilegt skip ķslenska flotans til hafnar um svipaš leyti, og aš sjįlfsögšu var žaš lįtiš bera nafniš Engey. Lķklega žį ķ heišursskyni viš afgerandi endurnżjaša valdastöšu Engeyjaręttarinnar ķ stjórnkerfi landsins. Trślega mun skipinu fylgja ęttarleg Ham-ingja og rekstrarleg blessun ef aš lķkum lętur !


Hitt er svo allt annaš mįl hvernig pólitķskt fley Óttarrs Proppé kemur til meš aš pluma sig ķ vafningasömu įreiti streituvekjandi stjórnarsamstarfs į komandi vikum, og hvernig honum kemur til meš aš lķša til lengdar ķ žeim mjög svo sérhagsmunatengda félagsskap sem hann hefur kosiš sér !






Um pólitķskt prump !

 

Ef til vill į milljónagreifinn umdeildi Donald Trump eftir aš fį žau eftirmęli aš hafa veriš lakastur allra žeirra manna sem setiš hafa į forsetastóli ķ Bandarķkjunum og hafa žeir žó sumir – satt best aš segja - ekki veriš żkja merkilegir menn !

 

Trump er mikiš ólķkindatól og talar śt og sušur. Hann hefur heitiš žvķ aš gera Amerķku mikla aftur. Meš žeirri yfirlżsingu višurkennir hann aš Bandarķkin hafi glataš mikilleik sķnum frį fyrri tķš og ljóst er aš margir Bandarķkjamenn eru honum sammįla um žaš og žrį aš komast ķ gömlu sporin į nż.

Žaš er žó ķ sjįlfu sér nokkuš merkilegt aš žeir skuli gera sér grein fyrir žeirri afturför sem oršiš hefur varšandi oršspor žeirra į seinni įrum !

 

Žvķ af hverju skyldi įlit Bandarķkjanna hafa bešiš žann mikla hnekki ? Er žaš ekki fyrst og fremst vegna óheyrilegs yfirgangs žeirra og hroka gagnvart öšrum žjóšum um heim allan um langt skeiš. Žaš er aldagömul viska ķ žeim oršum “ aš hroki leišir til falls !”

 

Žaš er žvķ nokkuš kaldhęšnislegt, sérstaklega meš tilliti til žess hver meinsemdin er, aš fram komi mašur, sem er sjįlfur žekktur fyrir hroka og yfirgang, sem segist ętla aš gera Amerķku mikla aftur !

 

Žaš eitt er vķst aš Amerķku veršur ekki mikil aftur į neinn jįkvęšan hįtt meš mann eins og Donald Trump ķ broddi fylkingar ! Hann er einfaldlega ekki sś manngerš sem er lķkleg til aš lįta gott af sér leiša, hvorki ķ eigin landi né į heimsvķsu !

Ķ raun og veru viršist Donald Trump miklu frekar vera mašur sem er aš gera sjįlfan sig aš minni manni meš hverjum degi sem lķšur. Meš framkomu sinni żtir hann undir borgaralegt samstöšuleysi ķ landi sķnu og žurfa žó Bandarķkin sķst į slķku aš halda !

 

Žaš veršur žvķ mjög forvitnilegt aš sjį hvernig žessum sjįlfskapaša vandręšamanni mun reiša af ķ embętti forseta Bandarķkjanna. Mun bandarķska stjórnkerfiš standast žaš reynslupróf sem mašur af žessu tagi kann aš vera fyrir žau gildi laga og réttar samfélagsins sem rķkisfešurnir lögšu į sķnum tķma og treystu sem best ?

 

Spurning dagsins hlżtur aš vera - getur einn mašur sem kemst į valdatoppinn valtaš yfir allar fyrri įherslur ķ lögum og mannrétti heils rķkjasambands og fariš eins og jaršżta yfir gamalgróin frelsisgildi ?

 

Ef svo reynist, žį mun illt viš žaš aš bśa, jafnt fyrir Bandarķkin sjįlf sem og heiminn allan. Betrunarleiš Bandarķkjanna veršur ekki gengin undir forustu manns sem sżnilega versnar meš hverjum degi, aš valdhroka og stórmennskustęlum !

 

Bandarķkin žurfa aš hverfa aftur til upprunalegra hugsjóna sinna og lįta af heimsvaldastefnu sinni. Žau geta gert žaš meš žvķ aš fylgja žeirri lķnu sem Washington lagši fram ķ kvešjuręšu sinni, mešal annars varšandi samskipti Bandarķkjanna viš ašrar žjóšir. Ķ žeirri gagnmerku ręšu er eiginlega komiš inn į allt sem žarf til aš endurheimta viršingu sem nś er og hefur veriš į nišurleiš !

 

Bandarķkin meš breyttri stefnu ęttu aš geta lagt mikiš framlag og gott til mįla ķ veröld okkar og žörfin fyrir žaš er sannarlega mikil og brżn. En til aš svo geti oršiš žurfa žau aš hafa miklu frambęrilegri fulltrśa į forsetastóli en Donald Trump !

 

Kannski er kjör hans ein skżrasta sönnunin fyrir žvķ hversu illa er komiš fyrir žeirri žjóš sem margir töldu ķ eina tķš brjóstvörn frelsis og manndįša ķ žessum margstašfesta heimsósóma heimi okkar !

 

 

 

 


Nęsta sķša »

Höfundur

Rúnar Kristjánsson
Höfundur er húsasmiður og býr á Skagaströnd.

Eldri fęrslur

Maķ 2017
S M Ž M F F L
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31      

Heimsóknir

Flettingar

  • Ķ dag (24.5.): 0
  • Sl. sólarhring: 8
  • Sl. viku: 302
  • Frį upphafi: 153462

Annaš

  • Innlit ķ dag: 0
  • Innlit sl. viku: 220
  • Gestir ķ dag: 0
  • IP-tölur ķ dag: 0

Uppfęrt į 3 mķn. fresti.
Skżringar

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband